Problem
Vsa večja podjetja za vhodne dobrine zahtevajo označitev s črtno kodo, oziroma 2D kodo. Le tako je možno resnično zagotoviti povratno sledljivost dobrin v celotnem ciklu od proizvajalca surovin, polizdelkov, končnih izdelkov in tako dalje - vse do končnega kupca. Zaradi avtomatizacije skladišč in proizvodenj je berljivost črtne kode ključna, tudi povezana s časovnimi izgubami in dodatnimi stroški. Posledično je s strani strank proti dobaviteljem/proizvajalcem vedno več vračanja dobav ali zaračunavanja penalov zaradi neustrezne črtne kode.
Berljivost črtne kode
Ko nek čitalec črtne kode ali telefon uspešno prebere kodo to še ne pomeni, da je koda ustrezne kvalitete in da jo bo prebral tudi čitalec pri stranki. Ugotavljanju ustreznosti so namenjeni standardi ISO/IEC 15415 (2D kode), 15416 (1D kode), TR 29158 (2D kode – direktno označevanje na izdelke) in drugi. Le verifikator z upoštevanjem vseh po standardu določenih parametrih ovrednoti kvaliteto črtne kode. Rezultat verifikacije je ocena od 0 do 4. Organizacija GS1 kot zadovoljiv rezultat neformalno priporoča oceno vsaj 1.5, kar v praksi pomeni dobre rezultate pri branju z najrazličnejšimi čitalniki črtne kode.
Sprotno zagotavljanje kvalitete črtne kode
Verifikacija črtne kode je relativno počasen postopek, prepočasen za sprotno preverjanje na npr. hitrih proizvodnih linijah. Precej težav lahko odkrijemo že z občasno verifikacijo kode, saj njena kvaliteta v procesu označevanja velikokrat pada počasi, zato morebitne težave zaznamo in odpravimo v zgodnji fazi.
Kontrola vsake posamezne črtne kode v procesu
Ker nam pri občasni preverbi kvalitete zaradi raznih anomalij vseeno kakšna neberljiva koda »uide«, je v kritičnih procesih potrebno preveriti prav vsako. V primeru uporabe etiket s črtno kodo je s posebnimi termičnimi tiskalniki sicer možno tudi verificiranje med tiskom. (Primer takega tiskalnika je recimo Honeywell PX940V.) Še vedno pa obstaja možnost napake pri apliciranju etikete, zato je potrebna preverba tudi kasneje v procesu.
Polni kontroli se lahko zelo približamo z uporabo kombinacije verifikatorja in kamere za strojni vid, ki omogoča manj natančno ocenjevanje kvalitete črtne kode. Kamera preverjanje izvaja zelo hitro in lahko oceni prav vsako kodo v procesu.
Ob vzpostavitvi označevalnega procesa poskrbimo za ustrezno kvaliteto črtne kode, ki jo potrdimo z verifikatorjem. Dobimo oceno npr. »4«. Isto kodo preverimo še s kamero in tako dobimo referenčno oceno npr. »3«. Oceno »3« mora s strani kamere torej doseči vsaka koda na liniji, sicer moramo ukrepati. Preverjanje s kamero lahko apliciramo v različne faze, tudi končno, ko označen izdelek zapusti proizvodnjo, oziroma skladišče. Tako je naša koda skoraj zagotovo berljiva tudi pri stranki.
