Kaj je črtna koda

Zgodovina uporabe črtne kode pri označevanju artiklov 
Osnovna ideja črtne kode prihaja iz ZDA, kjer se je porodila dvema ameriškima inženirjema že daljnega leta 1948. Njuna ideja je pripeljala do uvedbe sistema UPC (Universal Product Code) leta 1973 v ZDA, ko so z 12-mestno numerično črtno kodo začeli označevati artikle v trgovinah. Sistem je deloval pod okriljem organizacije UCC (Uniform Code Councill). Ta je omogočal dodeljevanje enotnih kod za artikle (v ZDA) in zapis črtne kode za te številke. Štiri leta kasneje so tudi v Evropi v okviru organizacije EAN (European Article Associaton, kasneje EAN International) začeli uvajati kompatibilen sistem, ki je 12-mestne številke sistema UPC razširil na 13 mest (dolžina EAN kode). Kasneje sta se sistema povezala in prevzela ime EAN-UCC. Ta povezava je pomenila, da so se številke še vedno ločeno določale po obeh sistemih, vendar pa je bilo zagotovljeno, da se ista številka ni mogla dodeliti v obeh sistemih. Sredi leta 2005 je prišlo do vnovične spremembe in preimenovanja organizacije v GS1 (združitev EAN International z UCC). Danes GS1 (Globalni jezik poslovanja) združuje 114 lokalnih članskih organizacij z več kot milijon in pol člani v več kot 150 državah (predpone držav), ki skupaj opravijo 5 milijard transakcij dnevno. Sistem GS1 je zbir standardov, ki omogočajo učinkovito upravljanje preskrbovalne verige z edinstvenim označevanjem proizvodov, transportnih enot, lokacij in storitev. Osnovo sistema predstavlja globalno enolična identifikacijska številka, s pomočjo katere pospešujemo procese elektronske trgovine, sledenja in izsledovanja. Zaradi avtomatskega zajema podatkov se identifikacijska številka zapiše v obliki črtne kode. Identifikacijska številka je negovoreča, zato so vsi potrebni podatki zapisani v podatkovni bazi. Računalniška izmenjava podatkov (RIP) omogoča hitro in zanesljivo izmenjavo podatkov med poslovnimi partnerji.

Zakaj črtna koda?
Črtna koda je takšna grafična oblika zapisa enotne številke artikla (EAN.UCC) na embalaži artiklov v maloprodaji, ki omogoča hiter, enostaven in zanesljiv strojni prenos tega podatka v blagajne in drugo računalniško opremo trgovin. Z leti so razvili različne oblike (standarde) črtnih kod, ki so omogočile, da se je njena uporaba razširila tudi na druga področja. Poleg uporabe v trgovinah jo sedaj srečujemo tudi v logistiki in transportu, proizvodnji, zdravstvu, šolstvu in kulturi, turizmu, v vladi ter javni upravi. V povezavi s tehnologijo radiofrekvenčne identifikacije (RFID) se razširja na področja drugih panog, kjer je RFID v zadnjih letih v silovitem vzponu. Z njeno uporabo se poveča učinkovitost dela, ker odpravlja človeške napake ter omogoča hitrejši in natančnejši zajem podatkov z embalaže, z etiket, v paketni distribuciji, v administrativne namene, z identifikacijskih kartic, za vodenje evidenc v skladišču, pri inventurah blaga ali osnovnih sredstev, pri ambulantni prodaji (prodaji na terenu), itd. 

Z uporabo tehnologije črtne kode v trgovinah zagotovimo, da hitro in brez napak strojno zajemamo enoznačne podatke o artiklih. Prav zapis enotne številke artikla v črtni kodi na embalaži predstavlja njen najbolj razširjen način uporabe. Z nastankom samopostrežnih trgovin se je potreba po pospešitvi dela in povečanju zanesljivosti vnosa podatkov na blagajnah pokazala kot konkurenčna prednost in nuja za obstoj. 

Kaj je črtna koda? 
V uporabi je precej načinov za zapis črtnih kod, ki so sestavljene iz niza vzporednih različno širokih temnih črt in različno širokih svetlih presledkov. S kombiniranjem širin črt in presledkov zapisujemo želene podatke. Čitalniki črtnih kod so naprave, ki znajo iz teh kombinacij razbrati zapisane podatke in jih posredovati naprej. Enako velja za 2D kode.

Če sami tiskamo črtne kode, moramo biti pozorni tudi na svetle ali tihe cone, ki so levo od prve in desno od zadnje črtice. Svetle cone so področja enake barve kot je podlaga črtne kode in morajo biti “prazne”. Dejansko so del simbola črtne kode in jih uporabljajo čitalniki črtnih kod pri prepoznavanju zapisa v kodi. Pomemben je tudi kontrast simbola črtne kode, ki je najboljši, kadar imamo črne črtice na beli podlagi. Lahko kombiniramo tudi različne barve, vendar vse kombinacije niso dovoljene. Za več informacij o barvni ustreznosti podlage nas pokličite na naš telefon ali nam pišite na naš E-naslov. Pri tisku črtne kode je pomembna tudi njena verifikacija, ki se izvaja periodično. Za različne simbologije obstajajo različni standardi, po katerih za to razvita naprava (verifikator črtne kode) preverja niz parametrov in na podlagi rezultata poda oceno. To pride do izraza še posebej pri vedno večih robotiziranih sprejemih v skladišča, npr. avtomobilska industrija.

Črtna koda - vrste
Poleg črtnih kod, o kakršnih smo govorili zgoraj in jih imenujemo tudi linearne (enodimenzijske) črtne kode, poznamo še dvodimenzijske 2D kode. Slednje uporabljamo tedaj, ko moramo s kodo kot grafičnim simbolom zapisati večjo količino podatkov ali želimo doseči večjo gostoto zapisa. V vejo "D kod spadajo tudi DPM kode, to so 2D kode, ki so markirane direktno na proizvod. Za to poznamo različne tehnologije, na primer laserska, dot peen (gre za točkovno luščenje materiala), ink-jet pljuvalniki...

Črtna koda omogoča učinkovitejše delo, ker:

• odpravlja človeške napake,
• omogoča hitrejši in natančnejši zajem podatkov: z embalaže, z etiket, v paketni distribuciji, v administrativne namene, z ID kartic, za vodenje evidenc (v skladišču, inventure OS...), pri ambulantni prodaji - na terenu, ipd. 
  
  Črtna koda – področja uporabe: 
• proizvodnja
• logistika
• trgovina
• zdravstvo
• šolstvo
• kultura
• turizem
• transport
• vlada in javna uprava

...

Izbira simbologije
V sistemu GS1se uporabljajo različne simbologije črtne kode. V maloprodaji se uporablja simbologija EAN-13 ali EAN-8. Simbologija ITF-14 je primerna za direktno tiskanje na valovito lepenko. Za specifične potrebe v logistiki je primerna simbologija GS1-128, ki z uporabo dodatnih aplikacijskih identifikatorjev (AI) poleg GTIN-a omogoča tudi zapis različnih kombinacij opisnih podatkov (npr. številka šarže, rok uporabnosti, teža…).

Simbologije črtnih kod
Kot vemo, obstaja več tipov oziroma simbologij črtnih kod. Vsaka od njih ima določene prednosti in slabosti. Nekatere vrste so se razvile zaradi zgodovinskih in političnih razlogov, druge zaradi dejanskih tehničnih prednosti uporabe, kot so gostota zapisa, velikost, zanesljivost pri odčitavanju, možnost kodiranja raznovrstnih znakov, tako števil kot črk in simbolov. Ogledali si bomo najpomembnejše in najpogosteje uporabljene črtne kode, ki se uporabljajo pri sledenju artiklov, zabojnikov in palet v fazi sledenja v proizvodnji, in sicer:

EAN-13 (European Article Numbering)

Koda EAN13 se je uveljavila na Evropskem tržišču za označevanje artiklov in proizvodov kot koda, ki točno določa državo in podjetje nastanka. Običajno prvi trije znaki definirajo državo oz. nacionalno organizacijo, ki je izdala številko, naslednjih štiri, pet ali šest mest pove proizvajalca artikla preostalih pet, štiri ali tri mesta dodeli artiklom proizvajalec, 13 znak je kontrolni znak, ki se po posebnem algoritmu izračuna na osnovi predhodnih dvanajstih števil in preverja točnost celotne številke izdelka. Simbole EAN lahko odčitavamo večsmerno, v osnovi se uporablja za označevanje izelkov, ki grdo v trgovinah preko maloprodajnih mest (POS – Point-Of-Sale).
Koda EAN13 se uveljavila kot standard pri označevanju različnih publikacij pod imenom ISBN koda, lahko tudi Bookland.

ITF (Interleaved 2 of 5 – prekrivajoča koda 2 od 5)

Gre za numerično kodo višje gostote, ki se največkrat uporablja v skladiščih in v aplikacijah v težki industriji. Zaradi možnosti napačnega odčitavanja se okrog kode dostikrat uporablja črn okvir, ki preprečuje, da bi laserski žarek pri delnem preletu kode prenesel napačne podatke v aplikacijo. Koda ITF-14 je primerna za direktno tiskanje na valovito lepenko.

Koda 128 

Koda 128 je zelo kompaktna alfanumerična koda, kar pomeni, da se v njej lahko kodirajo tako števila kot tudi črke in določeni simboli. Prednost kode pred drugimi je tudi izredna zgoščenost, s čimer lahko na majhni površini zapišemo veliko število podatkov. Zaradi svojih geometričnih lastnosti omogoča čitalnikom črtne kode hitro in zanesljivo odčitavanje. 

GS1-128 (po starem EAN.UCC-128)

Simbologija GS1-128 je varianta originalne kode 128, ki se primarno uporablja v aplikacijah za identifikacijo produktov. Za razliko od kode 128 ne uporablja določenih posebnih funkcijski znakov, prav tako se zadnji - kontrolni znak izračunava na drugačen način. Je edina simbologija EAN.UCC, ki omogoča kodiranje dodatnih informacij poleg identifikacije. Ni namenjena za označevanje artiklov v maloprodaji. Možno je dvosmerno odčitavanje simbola tako s fiksnimi kot tudi s prenosnimi čitalniki. Dolžina kode se spreminja glede na število in vrsto zapisanih znakov, kot tudi širino najtanjše črtice v kodi, ki nadalje definira celotno širino kode. Morda kot zanimivost, pri enaki širini najtanjše črte v kodi (mils) bo koda z lihim številom znakov vedno širša, kot s sodim. Seveda s korakom 1. Primer - 13 mestna koda bo širša kot 14 mestna.

SSCC (Serial Shipping Container Code – zaporedna koda zabojnika)

Za predstavljanje kode SSCC se uporablja simbologija GS1-128. Drugače pa je v tej kodi zakodirana številka, ki se uporablja za unikatno identifikacijo logističnih (transportnih in skladiščnih) enot.

GS1 DataBar

Ta simbologija se največkrat uporablja za svežo hrano. V te kode lahko zapišemo številko šarž, roke uporabe, tudi teže. GS1 DataBar je zelo uporabna, saj jo lahko režemo in zlagamo eno nad drugo, kjer je zaradi omejenega prostora to nujno.

2D kode (GS1)
GS1 DataMatrix

Simbologija te 2D kode omogoča zapis ogromnega števila podatkov na majhnem prostoru - več 100 ali več 1000 znakov. Uporablja se lahko za neposredno označevanje proizvodov, sestavnih delov ali posameznih sklopov. V poštev pridejo vse prej naštete tehnologije. Od 9. februarja 2019 dalje je tudi obvezna za označevanje zdravil v državah Evropske unije, ravno zaradi zgoščenosti in specifičnih lastnosti kot je serializacija.

GS1 QR

V QR kodo navadno vpisujemo URL naslove za obisk spletnih strani z dodatnimi podatki o izdelkih, dogodkih in podobnem. GS1 QR pa omogoča uporabo aplikacijskih identifikatorjev kot npr. GS1-128. Atributivni podatki se vedno navezujejo na identifikacijski ključ, zato je naslov URL vedno dodan h GTIN-u izdelka, na katerega se nanaša dodatna informacija.

Kontrolni znak (Checksum) je dodaten znak pripet črtni kodi, ki zagotavlja pravilno odčitavanje le-te. Pri nekaterih kodah kot je na primer ITF koda je nujen, saj je tam nagnjenost k napakam pri odčitavanju velika. Medtem ko ima koda 128 že sama po sebi vgrajen kontrolni znak in dodatnega preverjanja običajno ne potrebuje.

Pri odločanju med različnimi simbologijami je potrebno upoštevati:

• prostor, ki je na voljo na artiklu, 
• vrsto informacij, ki jih je treba vkodirati: ali zadostuje samo GTIN ali potrebujemo še dodatne informacije (lastnosti), 
• delovno okolje, v katerem se odčitava simbol črtne kode (v maloprodajni ali v distribuciji (npr. v skladišču).
  
  
  Kako funkcionira sistem GS1?
  Sistem GS1 je zbir standardov, ki omogočajo učinkovito upravljanje preskrbovalne verige z edinstvenim označevanjem proizvodov, transportnih enot, lokacij in storitev. 
  
  Osnovo sistema predstavlja globalno enolična identifikacijska številka, s pomočjo katere pospešujemo procese elektronske trgovine, sledenja in izsledovanja. Zaradi avtomatskega zajema podatkov se identifikacijska številka zapiše v obliki črtne kode. Identifikacijska številka je negovoreča, zato so vsi potrebni podatki zapisani v podatkovni bazi. Računalniška izmenjava podatkov (RIP) omogoča hitro in zanesljivo izmenjavo podatkov med poslovnimi partnerji.
  
  Črtna koda - uvedba
  Glavni razlog in povod za uporabo tehnologije črtne kode je enotno oštevilčevanje artiklov. Prav zapis enotne številke artikla v črtni kodi na embalaži je najbolj razširjena uporaba črtne kode. Z nastankom samopostrežnih trgovin se je potreba po pospešitvi dela in povečanju zanesljivosti vnosa podatkov na blagajnah pokazala kot konkurenčna prednost in nuja za obstoj. Izpisani artikel ima enolično določeno številko, ki je odvisna tudi od embalaže. Tako je na kartonski embalaži zavitka z dvanajstimi litri soka drugačna črtna koda kot na embalaži posameznega litra soka. 
  
  Kaj pa se zgodi, če je izdelek premajhen za črtno kodo?
  Takim izdelkom GS1 dodeli skrajšano številko GTIN-8, vendar le, kadar njihova skupna površina ne presega 80 cm² in kadar je površina največje za tisk primerne površine manjša od 40 cm².
  
  Črtna koda – oprema za tisk
  Tiskalniki so tako kot čitalniki osnovna uporabe črtne kode. Brez profesionalno natisnjenih črtnih kod, s katerimi bodo izdelki označeni in nato odčitani, danes ni mogoče več poslovati. Samo dobro natisnjene črtne kode so lahko globalno odčitane kjerkoli. Zatorej lahko potrdimo, da gre zares za globalni jezik poslovanja. In ta jezik najbolje natisnejo ravno tiskalniki podjetja Zebra, ki so, ko gre za rešitve na področju tiskanja, daleč pred vsemi. Primer: za serijo tiskalnikov Zebra High Performance, ki lahko delajo brez napak praktično 24 ur/dan, 7 dni/teden in 365 dni/leto, je bolj koristno, da jim pustimo neprekinjeno delovati, kot pa da jih izklopimo.
  
  Vrste tiskalnikov etiket s črtno kodo:
• namizni, ki najbolj pridejo do izraza tam, kjer je prostora malo. So kompaktni in poceni, optimizirane oblike ter racionalno izkoriščajo prostor, hkrati pa izpolnjujejo tudi visoke kriterije hitrega in kakovostnega izpisovanja nalepk. 
• industrijski, katerih lastnost je, da lahko vsakodnevno natisnejo 5.000, 30.000 ali celo 100.000 etiket in ostalih medijev. 
• mobilni, ki učinkovito premagujejo večino težav, povezanih z delovnimi postopki, ki se odvijajo na terenu. Zatorej je lahko danes delo na terenu podobno tistemu v pisarnah - enako udobno, natančno, prijetno, hitro in učinkovito. 
  
  Poleg tiskalnikov črtne kode je moč izbirati tudi med tiskalniki:
• za pametne nalepke (RFID), ki označevanje s črtno kodo razširjajo s sledilnimi metodologijami in z zmožnostmi za naprednejši zajem podatkov, ki jih prinaša tehnologija RFID
• kartic, omogočajo hitro in enostavno izdelavo različnih eno- in večbarvnih vzdržljivih varnostnih identifikacijskih kartic.
  
  Programi za oblikovanje in tiskanje
  Programska oprema za oblikovanje in tiskanje industrijskih etiket, črtnih kod in etiket RFID v okolju MS Windows. Izbirate lahko med več različnimi paketi programske opreme, ki vam bo zagotovila profesionalno tiskanje ob uporabi ustreznih tiskalnikov proizvajalcev Zebra, Godex, Honeywell... Programska oprema (Zebra DesignerPro, Euro Plus Nice Label, GoLabel...) podpira uporabo vseh vrst podatkovnih zbirk, njihovo združevanje v poslovne in avtomatizirane sisteme tiskanja ter za pripravo popolnoma prilagojenih rešitev tiskanja etiket, RFID etiket in črtnih kod. Katero programsko opremo izbrati? Za začetek si lahko pomagate tukaj.
  
  Dodatki za tiskalnike
  Namen dodatkov za tiskalnike je izboljšati lastnosti standardno konfiguriranih tiskalnikov in prilagoditev posebnim zahtevam uporabnikov. Na voljo so raznovrstni priključni kabli, polnilniki baterij, baterije, vgradni kompleti različnih pisav, pomnilniške kartice, tipkovnice za samostojno rabo tiskalnikov (brez uporabe PC-ja), previjalne enote, kompleti za vzdrževanje, možnosti brezžičnih povezav, raznovrstna navodila, tiskalniški komunikacijski vmesniki, pripomočki za vgradnjo v avtomobil in še mnogo drugih visoko kvalitetnih dodatkov.
  
  Ves potreben repromaterial:
  Velika izbira, izdelki na zalogi ali s kratkim rokom dobave, dostava po dogovoru. Široka ponudba zadostuje še tako zahtevnim (u)porabnikom. Ugodne cene in svetovanje pri izbiri. Repromaterial vam na vašo zahtevo tudi potiskamo. 
  
  
• tiskalni trakovi, 
• papirne nalepke in obeski, 
• sintetične nalepke, 
• pametne nalepke (RFID), 
• tiskalni trakovi za všivne etikete, 
• ISO kartice.
  
  Črtna koda – oprema za odčitavanje:
  Črtna koda je čitljiva ali bolje rečeno je njen zajem mogoč s čitalniki črtne kode (ročni, fiksni, režni, industrijski, OEM), ki imajo program in so povezani z računalnikom oz. informacijskim sistemom. Lahko pa so ti čitalniki samostojne naprave (ročni terminali, tudi mobilni terminali in ročni računalniki), ki imajo vgrajen pomnilnik in program, ki jim omogoča delovanje. Pogosto so brezžično povezani z operacijskim sistemom in operirajo s t.i. »real time« podatki. Uporaba takšnih ročnih računalnikov omogoča hitro in dosledno izvajanje inventur v skladišču, inventur osnovnih sredstev, nadzora proizvodnje, sistem sledenja, ipd.
  
  Črtna koda – povezava s programom
  Program je del programske opreme (»software«) in je zaporedje ukazov v strojni kodi (»Machine code« ali »Machine language«), slednja pa je oblika, ki jo lahko izvede računalnik oziroma njegov procesor. Sestavljena je iz zaporedij izvršljivih strojnih ukazov v obliki besedila v izvršljivih datotekah (».exe, .dll, .com files«), ki so iz izvornega besedila ustvarjeni s pomočjo prevajalnikov. 
  
  Platforma ali tudi arhitekturna zasnova je skupek vseh delov računalnika, in je del vsakega procesorskega sistema s svojo izvorno kodo. Za vsako je potrebno uporabiti drugačen prevajalnik (»compiler«), ki prevede izvorno kodo v strojno. To pomeni, da je strojni jezik zelo drugačen med različnimi procesorji, vendar ne za tiste na enaki zasnovi. Z uporabo različnih prevajalnikov lahko program v enem od programskih jezikov prevedemo v strojno kodo namenjeno različnim arhitekturam.
  
  Operacijski sistem (OS) je del arhitekture računalnika in je osnova za delovanje pomembnih programov (»software«) ter omogoča upravljanje s strojnimi komponentami računalnika (»hardware«). OS je je del programske opreme, ki deluje kot vmesnik med uporabnikom in strojno opremo računalnika. Programi so vedno specializirani za izvajanje na določeni arhitekturi in vsebujejo strojno kodo, ki izvaja ukaze preko operacijskega sistema. Ta pa deluje kot vmesnik med strojno in programsko opremo. Vmesniki so lahko grafični ali pa znakovni.
  
  Naloge operacijskega sistema so:
• olajševati delo uporabnikom
• dodeljevanje virov uporabnikom (CPE, pomnilniški prostor, vhodno/izhodne naprave) 
• reševanje konfliktnih situacij (sočasni dostopi do virov) 
• optimizacija in nadzor uporabe virov 
  
  Črtna koda - delovanje
  Celoten proces delovanja črtne kode se začne z oznako. Označujemo zato, da bi lažje identificirali. Označevanje omogočajo profesionalni tiskalniki črtnih kod, ki so predhodno izoblikovane s posebnimi programi za oblikovanje in tiskanje. Ko so izdelki, osnovna sredstva, paketi, dokumenti ipd. označeni in pride zahteva po lociranju le-teh, se lotimo identifikacije tako, da z ročnimi terminali in računalniki odčitamo črtno kodo iskanega blaga. Ker je bila blagu ob njegovem prevzetju (v skladišče) dodeljena črtna koda in se je lokacija slednje vnesla v informacijski sistem, nas program v primeru odčitanja napačne črtne kode na to opozori. 
  
  Vse, kar smo navedli v prejšnjem odstavku je omogočeno tudi z uporabo navadnih čitalnikov (»scanner«), ki imajo vgrajen samo program za dešifriranje črtne kode. Ta program ugotovi, za kateri tip črtne kode gre, nato pa pretvori podatke v njej iz strojno berljive oblike v takšno, ki je berljiva tudi za človeka (v niz številk in črk). Takšne čitalnike se priključi na osebni računalnik, kjer čitalnik pravzaprav imitira ročni vnos podatkov, kot da bi to storili s tipkovnico. V primeru, da je črtna koda preveč poškodovana ali kakorkoli predrugačena (npr. zlepljena skupaj – napačno nanesena), je ne bo uspel dešifrirati noben čitalnik pa naj gre še za tako izpopolnjene modele, ki imajo namesto laserskega čitalnika vgrajeno kamero. V tem primeru se preko tipkovnice ročno vnese zakodiran niz znakov (izpisan je nad ali pod črtno kodo).
  
  Črtna koda - hitrejši in natančnejši vnos dokumentov in blaga ter...
  Dokumente se potem, ko so bili izpisani in dopolnjeni s spremenljivimi podatki (količina, čas proizvodnje ipd.), vnaša v računalnik. Poleg spremenljivih podatkov se mora vnesti še povezovalne podatke, ki so izpisani na dokumentu in že v neki datoteki. Če se ti povezovalni podatki izpišejo kot črtna koda na dokument, se pospeši vnos podatkov in zmanjša možne napake. Primer: izdajnica, medskladiščnica, poročilo o opravljenem delu ipd. Ko gre za izdajnico, to pomeni, da bo blago vzeto iz skladišča, na dokument pa bo napisana izdana količina, ki jo mora ob zajemanju izdaje vnesti skladiščnik. Ker so take rešitve običajno integrirane s poslovodnim programom, ta poskrbi tudi za vrednostno usklajenost.
  
  Črtna koda – ...ter njihovo lažje iskanje oz. identificiranje
  Če je blago oz. njegova embalaža v skladišču označena s črtnimi kodami, se olajša delo pri inventuri blaga v njem. Kje se skladišče nahaja pri tem ni pomembno, saj danes poznamo tudi gibljiva skladišča (npr. prodaja na terenu). Tudi etiket na osnovnih sredstvih si ni mogoče predstavljati brez črtne kode, ki je natisnjena nad ali pod inventarno številko. Tudi pri internem prenosu blaga ali dokumentov je uporaba črtnih kod vse pogostejša, ker slednje pospešujejo oz. avtomatizirajo njihovo distribucijo (npr. v administrativne namene zdravstva). 
  
  Črtna koda - sledljivost
  Če gre za proizvodnjo hitro pokvarljivega blaga kot sta hrana in zdravila, je po zakonu potrebno zagotavljati tudi sledljivost le-teh, s čimer se zelo olajša identificiranje točno določenih izdelkov oz. njihovih serij proizvodnje. To je potrebno v primerih, kadar se za določen izdelek npr. zdravilo ugotovi, da ni primeren za uporabo (posledice so pri zdravljenju lahko zelo hude in dolgotrajne). Če je zagotovljena sledljivost, takšnih izdelkov ni težko izslediti in jih posledično izločiti iz trga. Podjetje tako kljub napaki ohrani nek ugled, saj s svojim početjem ni ogrozilo toliko ljudi, kot bi jih sicer lahko.
  
  Primer knjižnic
  V knjižnicah prejme danes vsak član identifikacijsko kartico (člansko izkaznico), na kateri je poleg vseh podatkov tudi črtna koda. Natisnjena je lahko na zahtevo, kakovost pa je zagotovljena z uporabo profesionalnih tiskalnikov Zebra in Zebrinega repromateriala (kartice, tiskalni trakovi...). Ker je s črtno kodo označeno tudi vse gradivo, ki je članom na voljo, je s takšno kartico in povezavo z IS zagotovljena avtomatizirana izposoja gradiva. Uporaba papirja (»papirologija«) v knjižnicah odpade (fizična evidenca na karticah je zgodovina, vsi podatki so shranjeni v bazah po računalnikih). Zaradi vsak dan večje zbirke knjižnega in časopisnega gradiva, obstaja zanje poseben sistem enotnega številčenja: za knjige ISBN (predpona 978 in 979), za časopise in revije pa ISSN (predpona 977). Integracija v GS1 je bila izvedena z dodajanjem obeh predpon pred 10-mestnima številkama.
  
  Primer sadja in zelenjave, kruha, peciva in delikatese
  Ker se v trgovinah prodajajo tudi artikli, ki niso predhodno embalirani in zato nimajo predtiskane črtne kode, obstaja zanje možnost določitev internih kod posameznega prodajalca. Te kode imajo na začetku namesto številke države številke me 200 in 299, sledi pa še interna koda, ki jo določijo v vodstvu podjetja. Na koncu je v črtni kodi zapisana še teža, ker je tako enostavneje zmanjševati zaloge. Take nalepke izpiše elektronska tehtnica, ki jo ima prodajalka delikates ali je na razpolago kupcem sadja in zelenjave.